Pred vami je intervju z znanim slovenskim programerjem po imenu Janez Fajdiga. Gospod Fajdiga je zelo uspešen programer, ukvarja pa se z različnimi industrijskimi roboti. V svoji karieri ni navdušil le slovenskih delodajalcev, saj je v zadnjih letih pogosto potoval po svetu in delal za različna svetovno znana podjetja.
Novinar: Dober dan. Kako ste?
Gospod Fajdiga: Odlično.
Novinar: Super! Potem lahko kar začneva.
Gospod Fajdiga: Pa dajva.
Novinar: S čim se zares ukvarjate?
Gospod Fajdiga: S programiranjem različnih industrijskih robotov, kar pomeni, da jih najprej preučim, potem pa spišem program, ki robotu pove, kaj in kako naj počne.
Novinar: Kakšni so bili začetki vaše programerske kariere?
Gospod Fajdiga: Začel sem pri podjetju LTH, kjer sem bil tehnolog in sem delal na avtomatizaciji. Podjetje je uvajalo nove robote. Zanje smo od Avstrijcev in Nemcev dobili programe, ki smo jih kopirali, temeljito preučili, se iz njih učili, potem pa jih začeli prilagajati in spreminjati po potrebi.
Novinar: Zakaj pa ste se odločili za ta poklic?
Gospod Fajdiga: Za ta poklic sem se odločil čisto po naključju oziroma po povabilu podjetja ABB, da jim pomagam, ker so bili prezasedeni. Poznali so me, ker so imeli kot dobavitelji robotov večkrat stik z mano in so vedeli, da znam izdelati program. Po njihovem posredovanju sem tudi pričel delati za Kolektor. Ker je dela na tem področju vedno več, je zmanjkalo časa za ostale stvari, zato se sedaj ukvarjam samo še z roboti.
Novinar: Za katera podjetja ste največ programirali?
Gospod Fajdiga: No, največ sem delal za že prej omenjeni podjetji ABB in LTH, poleg tega pa sem veliko časa delal tudi za podjetja LVL d.o.o., DIFA d.o.o. in Hidria. Kasneje sem se odločil za samostojno pot in odprl svoj s. p., tako da zdaj samostojno delam za podjetja, ki me najamejo. Trenutno je to večinoma Kolektor.
Novinar: S katerimi znamkami robotov se največkrat srečate?
Gospod Fajdiga: Najpogosteje delam z roboti znamk ABB, YASKAWA, EPSON, KAWASAKI, KUKA in PANUC.
Novinar: V katere države ste že potovali v zvezi s programiranjem robotov?
Gospod Fajdiga: Hmm. No, to so bile največ Nemčija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, ki so nam tudi najbližje, sem pa tudi že trikrat obiskal Romunijo, za Južno Korejo pa ne vem, ali sem bil štirikrat ali petkrat.
Novinar: Katera od držav, ki ste jih obiskali, pa se vam je zdela najbolj zanimiva, oziroma vam je bila najbolj všeč?
Gospod Fajdiga: Za to, katera mi je bila najbolj všeč, ne morem reči, je bila pa vsekakor Južna Koreja najbolj zanimiva, saj se tudi njihov način življenja najbolj razlikuje od našega. Najverjetneje sem tam vzljubil pikantno hrano, saj sploh nimajo ničesar, kar te ne bi peklo po ustih (se zasmeje, o. a.). Zanimiva je bila tudi Romunija, a si nobene od teh dveh držav nisem mogel zares ogledati, saj sem imel res veliko dela in sem bil v tovarni ves dan.
Novinar: Vam je vaše delo všeč?
Gospod Fajdiga: Moje delo mi je po resnici povedano zelo všeč. Res je zelo razgibano in zanimivo, ves čas imam veliko dela, saj programiranje robota včasih traja kar nekaj časa. To počnem od doma pa tudi v živo, direktno z robotom. Vendar pa se ti zelo razlikujejo, saj ima vsako podjetje drugačnega, posledično pa so drugačni tudi programi in programski jeziki. To pomeni, da moram nove robote in programe natančno preučiti, da lahko potem na podlagi tega napišem oziroma spremenim program. Tako da ja, všeč mi je, kar počnem.
Novinar: Omenili ste programske jezike. Katere izmed njih najpogosteje uporabljate?
Gospod Fajdiga: No, kot sem rekel, se ti razlikujejo od robota do robota, tako da se ne ponavljajo. Je pa res, da so si nekateri med sabo podobni, saj vsi izhajajo iz nekih temeljnih oziroma univerzalnih programskih jezikov, kot so na primer C++, PHYTON, azijski roboti pa imajo čisto neke svoje, posebne jezike, ki se ne pojavljajo v podjetjih drugje po Evropi.
Novinar: Kateri programski jezik pa vam je najbolj všeč?
Gospod Fajdiga: To bi težko rekel, ker jih je toliko, vendar najverjetneje jezik, ki je uporabljen pri ABB robotih, saj ima največ svobode. Tam lahko res programiram po svoje, ni toliko specifičnih ukazov in imam res svobodno pot.
Novinar: Kaj mislite o stanju oziroma prihodnosti tega poklica?
Gospod Fajdiga: Mislim, da ima tak poklic res veliko perspektivo. Večina tovarn in podjetij se trudi vedno bolj avtomatizirati, za delovno silo uporabljati robote, ki pa tudi niso več tako dragi. Poleg tega je tu vse širša uporaba robotov, tudi izven industrije, programska oprema se razvija in izpopolnjuje, programerjev je malo, povpraševanje po njih pa veliko. Ravno zaradi tega, ker se vse hitro razvija in ima vsaka znamka robota drugačen način delovanja, je treba tudi veliko časa nameniti izobraževanju. S tem, ko se oprema razvija naprej, je prišlo tudi do tega, da vsak robot ne ‘razmišlja’ zase, pač pa vse robote v tovarni nadzoruje en računalnik, ostali pa le ‘ubogajo’, zato je vse skupaj malo lažje. Drugače pa ja, vidim veliko prihodnosti v tem poklicu. Vsekakor ne zamira, saj so programerji zelo iskani, uporaba robotov pa se povečuje.
Novinar: No, mislim, da sva s tem vprašanjem prišla do konca, zato se vam iskreno zahvaljujem za sodelovanje. Srečno!
Gospod Fajdiga: Ni zakaj in hvala tudi vam.