Ga. Humar je vodja kuhinje v domu za starejše Bor. Opravlja zelo zanimivo in odgovorno delo, zato sem se odločil, da z njo opravim intervju. Ga. Humar je bila zelo navdušena, da se tudi mlajša generacija zanima za tako nujne, a za večino neprivlačne poklice, ter ponudbo takoj sprejela.
Novinar: Pozdravljeni, ga. Humar.
Ga. Humar: Dober dan.
Novinar: Mi lahko poveste, kaj točno delate?
Ga. Humar: Opravljam delo vodje kuhinje v domu za starejše Bor.
Novinar: Če vas ne moti, vam bom zastavil nekaj vprašanj o vašem delu in okolju, v katerem delate.
Ga. Humar: Seveda. Z veseljem bom odgovorila na vsa vaša vprašanja.
Novinar: Ali so za delo v kuhinji potrebne posebne kvalifikacije?
Ga. Humar: Za delo v kuhinji je načeloma potrebna vsaj srednja šola v smeri gostinstva, gastronomije, kuharstva ali druge podobne smeri. Vsekakor je potrebno neko znanje iz kuhanja ali peke.
Novinar: Ali je za položaj šefa potrebna še dodatna izobrazba?
Ga. Humar: Obstajajo posebni tečaji, vendar niso obvezni in to delo lahko opravljaš tudi brez njih. Seveda pa je potrebno nekaj let delovnih izkušenj v kuhinji. Priporočljivo je tudi, da o samem vodenju obiščeš kakšno predavanje ali prebereš kakšno strokovno literaturo.
Novinar: Ali je delo v kuhinji naporno?
Ga. Humar: Ja, delo je naporno, saj je predvsem stoječe, veliko je prelaganja težkih bremen, prav tako v kuhinji postane zelo vroče in soparno.
Novinar: Kako pa poteka povprečen dan v kuhinji?
Ga. Humar: Ob prihodu v službo se vsi zaposleni preoblečemo v uniforme, nato delo razporedim med sodelavce, sama pa se odpravim v pisarno. Tam pregledam e-pošto, zatem sledi nabava. Pregledam zalogo sestavin, pokličem različne dobavitelje, da se naroči sestavine za tekoči, lahko tudi za sledeči teden. To delo je zelo zamudno zaradi količine različnih dobaviteljev, ki jih je treba tedensko kontaktirati, ter ker je vse to potrebno usklajevati z jedilnikom. Ob dostavi surovin, ki tisti dan prispejo, le-te pregledam in jih pospravim na svoja mesta v skladiščih ali hladilnici in skrinji. Nato priskočim na pomoč preostalim sodelavcem pri pripravljanju obrokov za tisti dan. Vsak dan tudi spečem kakšno pecivo ali piškote za našo recepcijo, kjer imamo bife, kjer se prodajajo kava in naše domače dobrote.
Če kuharja ni, opravljam tudi delo kuharja. To pomeni, da zjutraj pripravim pijačo in zajtrk, sledi pripravljanje kosila. Med delom kuharja pa moram še vedno opravljati tudi vse svoje ostale pisarniške dolžnosti, zato je tako delo zelo stresno.
Novinar: Kako rešujete težave v kuhinji?
Ga. Humar: Če pride do težav z opremo, naš vzdrževalec kontaktira serviserje, da se to čim prej popravi, v vmesnem času pa se moramo znajti. Seveda pride tudi do težav med zaposlenimi. Te poskušamo reševati na miren način s pogovorom; ugotovimo, kje je težava ter jo poskusimo rešiti. Težave pa lahko nastanejo tudi, če dobavitelj sestavin ne dostavi do časa. Takrat je situacija zelo stresna, saj se je treba zelo hitro znajti in ugotoviti, kako bomo obšli pomanjkanje sestavin.
Novinar: Koliko zaposlenih imate trenutno v kuhinji in ali takšno število zadošča?
Ga. Humar: Trenutno imamo zaposlene tri kuharje ter šest pomočnic. Težava ni v samem številu, ampak v razmerju med kuharji in pomočniki. Potrebovali bi namreč kakšnega kuharja več. Kolektiv je večinoma ženski in prav bi nam prišla kakšna moška roka. Trenutno si pomagamo z zunanjimi sodelavci – kuharji, ki so bili nekoč zaposleni pri nas. Delamo sedemurni delavnik, kar pomeni, da so delovni vsi vikendi in prazniki. Specifika doma za starejše je, da so stanovalci prisotni 365 dni v letu, saj so tu praktično doma. Torej jim moramo zagotoviti obroke tudi med vikendi in prazniki.
Novinar: Ali je težko voditi vaš kolektiv?
Ga. Humar: Da, saj se je vsakodnevno potrebno ukvarjati z različnimi karakterji in težavami. Potrebno je poslušati vse sodelavce ter jih znati usmerjati do prave rešitve. Včasih je seveda tudi treba kaj ukazati in si za to ustvariti avtoriteto ter izbrati način vodenja, ki je seveda odvisen od delovnega okolja, ter ljudi, s katerimi delaš.
Novinar: Ali je delo vodje v okolju, v katerem delate, težko?
Ga. Humar: Seveda. Potrebno je ogromno iznajdljivosti in zaradi pomembnosti dela pride do veliko stresnih situacij zaradi različnih razlogov – od človeških napak do tehnoloških okvar. Posledično pride zaradi tega do veliko več trenj med osebjem.
Novinar: Ali vam oskrbovanci delo še bolj otežujejo in zakaj?
Ga. Humar: Otežujejo, in to zelo. Predvsem je to zaradi njihovih starih navad, ki so jih bili doma navajeni. Prav tako ima vsak svoje želje glede prehrane, vendar se zaradi količine ljudi in različnih diet vseh želj ne da uresničiti.
Novinar: Kakšne pa so naloge šefa kuhinje?
Ga. Humar: To so recimo naročanje surovin ter nato sprejemanje teh surovin, kontroliranje dostave ter kvalitete izdelkov, potem vnašanje dobavnic, pisanje razporeda, razdeljevanje nalog med uslužbence, vodenje HACCP sistema …
Novinar: Kaj pa je HACCP sistem?
Ga. Humar: HACCP sistem je mednarodna metoda zagotavljanja varne prehrane. To je v bistvu nadzor nad izvajanjem zdrave oz. varne prehrane, da ne pride do okužb, kot je na primer salmonela. Kontrolira se temperatura hrane ter prostorov, v katerih je hrana pospravljena, poskrbi se, da v hrani ni tujkov, preverja se, ali je hrana še primerna za prehrano in včasih se mora na inšpekcijo poslati tudi vzorce hrane, prav tako pa sem spada tudi načrt čiščenja. Vsaki ustanovi postavi inšpektor poseben HACCP sistem, ki je prilagojen obratu.
Novinar: Kako pa poteka sestava jedilnika, glede na to da morate paziti na diete in želje stanovalcev?
Ga. Humar: Najprej se sestavi osnovni jedilnik, v katerem poskušamo poskrbeti za čim bolj uravnoteženo prehrano. Nato je potrebno sestaviti še posebne jedilnike za bolnike s posebnimi dietami, ki ne smejo jesti vse hrane. Povrh vsega pa je potrebno pripraviti tudi hrano, ki se jo lahko seseklja ali spasira za oskrbovance, ki imajo težave s požiranjem.
Novinar: Kot šef verjetno sodelujete tudi pri bolj birokratskem vodenju samega doma …
Ga. Humar: Seveda, skoraj vsak dan se najde kakšen sestanek. Morda s podrejenimi, morda z medicinskim kadrom, direktorji, s šefom kuhinje doma za starejše v Škofljici, ki spada pod isto organizacijo, pa s trgovskimi potniki in tudi s stanovalci.
Novinar: Zakaj je potrebno sodelovanje tudi z medicinskim osebjem?
Ga. Humar: Sodelovanje z medicinskim osebjem je zelo pomembno. Višje medicinske sestre nam sporočajo, kakšne diete imajo bolniki, kakšno teksturo hrane naj prejemajo ter vse ostale pomembne informacije.
Novinar: Kako pa v domu poteka praznovanje praznikov?
Ga. Humar: Ob praznikih se tudi v domu pripravi proslava in v kuhinji spečemo tradicionalne jedi, ki so običajno na mizi ob posameznem prazniku. Čeprav to za nas pomeni več dela, je najbolj pomembno, da se imajo stanovalci lepo. Enkrat na mesec se pripravi praznovanje rojstnih dni za stanovalce, ki v tistem mesecu praznujejo. Spečemo jim torto in jih pogostimo še s sokom ali kavo. Ob tem se tudi malo poveselijo in družijo. Vedno tudi zapojejo in zaplešejo.
Novinar: In še zadnje vprašanje. Ali vam je bolj všeč delo šefa ali delo kuharja?
Ga. Humar: Odvisno. Včasih, če želim vsaj malo odklopiti možgane, mi je bolj všeč delo kuharja, saj je delo bolj fizično. Seveda pa sta obe deli zelo odgovorni in ju je treba opravljati zelo natančno.
Novinar: Ga. Humar, rad bi se vam zahvalil za ta prijeten intervju in ker ste mi odgovorili na vsa vprašanja.
Ga. Humar: Z veseljem. Če vas bo še kdaj zanimalo kaj o našem delu, se kar oglasite pri meni.