V času globalne povezanosti lahko prek neštetih medijev stopimo v stik z ljudmi z vsega sveta. Družabni mediji in različne spletne strani nas združujejo v interesih in zanimanjih. Sama nisem velika uporabnica bolj znanih družabnih medijev, a rada odkrivam mogoče manj znane spletne strani in portale. Eden od teh je Quotev, portal, ki združuje navdušene bralce, igralce računalniških iger in še veliko več. Na tej spletni strani sem dejavna že približno eno leto in v tem času sem prišla v stik z veliko različnimi ljudmi in vsebinami, ki jih ustvarjajo. Za intervju sem izbrala svojo spletno prijateljico, ki na internetu uporablja ime DreamCatcher. Pogovor je potekal v angleščini, a sem ga zaradi lažje razumljivosti prevedla v slovenščino.
Novinarka: DreamCatcher, živijo! Kako si?
DreamCatcher: Živijo! Počutim se odlično, hvala. V čast mi je, da si se odločila intervju opraviti z mano.
Novinarka: No, to je lepo slišati. Bi začeli?
DreamCatcher: Seveda, z veseljem.
Novinarka: V uvodu v intervju sem že omenila, da sva se spoznali na portalu Quotev. To je portal, kjer lahko ljudje delijo svoje zgodbe, kvize, ankete in podobno. Kako si ti izvedela zanj, kakšni so bili tvoji začetki na platformi?
DreamCatcher: Začelo se je preprosto; iskala sem zgodbe o svoji najljubši seriji Wings of Fire. Eden od rezultatov iskanja se mi je zdel zanimiv, zato sem kliknila nanj in znašla sem se na Quotevu. Ko sem zgodbo prebrala, sem hotela napisati komentar nanjo, zato sem si ustvarila uporabniški račun. Na Quotevu sem našla ljudi, ki delijo svoje interese z mano, kar je bilo težje doseči v resničnem življenju. In ne samo to. Tukaj sem dobila tudi povratne informacije o svojem delu, kar mi omogoča, da ga lahko še izboljšam.
Novinarka: Kdaj si se začela ukvarjati s pisanjem? Si to začela početi na Quotevu ali si prej uporabljala kakšen drug portal?
DreamCatcher: Pisati sem začela že, ko sem bila stara pet let, zares pa sem se začela ukvarjati s tem pri svojih enajstih letih. Moja prva ”resnična” zgodba je govorila o kravi! Mislim, da so me k tej aktivnosti privabile izjemne knjige, ki sem jih prebrala in sem želela pisati tako kot moji najljubši avtorji. Quotevu sem se pridružila pri svojih trinajstih letih in moje pisanje se je zelo razvilo od takrat!
Novinarka: Kaj ti je pri pisanju v navdih? Po kom oz. čem se ravnaš, imaš morda kakšnega vzornika?
DreamCatcher: Glavna stvar, ki me navdihuje, so zgodbe drugih ljudi. Ko sem bila majhna, sem prebrala kakšno dobro knjigo in takoj stekla napisat zgodbo, podobno tej knjigi. Pozneje sem začela pisati tudi svoje zgodbe, z mojimi lastnimi idejami, a me delo drugih še zmeraj izjemno navdihuje. Idejo mi navdihne karkoli – vse od prebranih zgodb, do mojih najljubšihpesmi, slišan pogovor, dogajanje na ulici …
Kar pa se tiče vzornikov, imam prijatelja Iphika, ki prihaja iz Francije in piše izjemne mojstrovine. Še en prijatelj, Joel, me navdušuje s svojimi deli. Poleg tega so mi všeč tudi dela Jamesa Dashnerja, Shannon Messenger, Christopherja Paolinija, Charlesa Dickensa, Jane Austen in Claudie Gray.
Novinarka: Nekaj od tvojih zgodb je postalo kar uspešnih. Si si kdaj predstavljala, da boš imela toliko bralcev, kot jih imaš sedaj?
DreamCatcher: Sploh ne! Ko sem objavila svojo prvo zgodbo na Quotevu, sem imela le nekaj spletnih prijateljev, ki so me podpirali in imela sem občutek, da bodo oni edini, ki bodo kdaj prebrali moje zgodbe. Sedem mesecev kasneje pa sem imela že nekaj sto bralcev! Bila sem šokirana in včasih še zmeraj ne morem verjeti, da je ljudem všeč moje pisanje. To je res povečalo mojo samozavest in namen, da bom nekoč napisala tudi pravo knjigo.
Novinarka: No, za konec pa bi te vprašala, če imaš kakšen namig oziroma nasvet za mlade pisatelje, ki bi želeli svoje ideje spraviti v publiko.
DreamCatcher: Seveda! Prvič, upajte si govoriti z ljudmi, ki bi jih vaše delo zanimalo. Promovirajte svoje zgodbe, poskušajte doseči čim več ljudi! Sama sem težko začela svojo pot kot ustvarjalka na Quotevu. Samopromocija mi nikoli ni bila všeč, a je pomemben korak pri doseganju cilja. Poleg tega pri objavljanju svojih zgodb uporabite čim več ključnih besed, ki bodo ljudem omogočile lažje iskanje vaše zgodbe.
Še nekaj. Imejte stik s svojimi bralci. Ko nekdo komentira vašo zgodbo, napišite odziv, govorite z njimi, dokler se zdi primerno.
In za konec: Imejte mejo negativnosti. Če kdo napade vašo zgodbo, pa to sploh ne bi bilo potrebno, izbrišite njegov komentar. S tem ne mislim konstruktivne kritike, to je v redu, saj ti pomaga izboljšati tvoje delo, da bo boljše za naprej. Mislim pravo negativnost, sovražen govor. Takim ljudem ne dovolite, da uničijo vaš trud. Najpomembnejše je, da je vaše delo všeč vam!
Novinarka: Hvala, DreamCatcher, za tvoj čas, mislim, da bo to vse. Adijo!
DreamCatcher: Bilo mi je v veselje. Adijo!
Erika Furlan Poženel, novinarka